Preden sem dobila otroka, je bil moj dopust dokaj predvidljiv – aktivnosti na morju so pretežno zajemale ležanje na plaži, v senčki, branje knjig ali revij, ki so me že dolgo čakale, plavanje v morju, sončenje, preoblačenje, hrajenje kadar mi je pasalo, zvečer sem šla spat, ko se mi je zahotelo, ker sem zjutraj lahko spala dlje. Potem pa se je to spremenilo. 🙂
Odkar imam Emo, je morski oddih drugačen, v središču je otrok, ki ima pač svoje zahteve in potrebe. Seveda je lepo in večino časa uživam, a včasih pogrešam tisto sproščeno lenarjenje pod borovci. 🙂 Vsako leto je tudi povsem drugače, saj se eno leto starostne razlike pri malčkih zelo pozna. Tako smo prvo leto v morje namočili le nogice, naslednje leto smo bližnjo okolico raziskovali z vozičkom, tretje leto smo ga imeli le še za rezervo in smo kljub temu odkrili marsikaj preprostega in po drugi strani zanimivega (kot je recimo opazovanje morja), letos pa je svet raziskovala sama, čofotala v morju kot velika in se spet igrala drugače kot prejšnja leta.
Sledi seznam naših aktivnosti na morju med letošnjim dopustovanjem v kampu Brioni blizu Fažane in Pule:
Čofotanje v morju
Nepogrešljiva aktivnost na morju in aktivnost številka ena je seveda čofotanje v morju. Ema si je prvi dan pogumno nadela rokavčke in se podala v morje, v katerem je res uživala. Uporabljala je tudi napihljiv obroč, ki pa se je po pričakovanjih tudi prekucnil, tako da se je potunkala. Naslednja dva dneva ni želela v vodo za nič na svetu – nimam pojma, ali zaradi malo popite vode, ki ji je zalila obraz, ali je bil vzrok čisto drugje. Pravila je, da jo v vodi zebe, čeprav mene ni, pa sem vedno zmagovalka v zmrzljivosti. Kakorkoli, četrti dan se je odločila, da gre v vodo in takrat je nismo mogli dobiti iz nje! 🙂 Res je bilo užitek videti, kako lepo ji je in kako srečna je. Pa še ohladila se je končno, saj je bilo res vroče.
V vodi je plavala od mene do ata ali mame in nazaj, nekaj časa pa sta se z atom igrala, da ju lovi morski pes in morata hitro plavati, da mu uideta. Ata jo je vsake toliko požgečkal po nogi in takrat je šele začela hitro brcati, mahati in predvsem cviliti in se smejati! 🙂
V vodi smo jo tudi držali pod pazduho in jo kot gliser vozili po gladini sem in tja (dobra vaja za mišice rok, hehe) in jo dvigali v zrak, da se je smejala in res uživala. V morju se lahko igramo marsikaj izmišljenega, spontanega, uporabimo lahko napihljive pripomočke, pazimo pa na varnost in da nas ne opeče sonce, ko tega niti ne čutimo.
Metanje kamnov v morje
Vedno zanimiva dejavnost, sploh če je na obali kamnov na pretek. Tako lahko z otrokom tekmujemo, kdo bo kamen vrgel najdlje, kdo bo našel kamen z luknjo, kamen najbolj nenavadne oblike, kamen določene barve … Med aktivnostjo se malček uči nasprotij (velik – majhen, temen – svetel …), vztrajnosti, zdrave tekmovalnosti, vsekakor pa med igro ne smemo pozabiti na varnost in otroka opozorimo, da ne sme metati kamnov v bližino ljudi ali živali na plaži oz. v morju.
Gradnja morskega bazenčka
V morju pa je zabavno tudi tik ob obali, na pol v vodi, na pol na plaži. Iz večjih kamnov so že naši predhodniki zgradili obzidje, midve pa sva ga dokončali in nastal je bazenček, v katerem je bila voda malo toplejša kot v morju in Ema se je rada igrala v njem. Prinesla sem ji nekaj kanglic, lopatk, posodic in to je bilo več kot dovolj, saj je imela na dosegu rok kamenčke in vodo. 🙂
Izdelava in pisanje razglednic
Pisanje razglednic je že kar malo pozabljeno opravilo, saj smo ga začeli v dobi mobilne tehnologije opuščati in raje pošljemo kakšen mail ali sms. Mi smo vedno vsaj mamam poslali razglednico z morja, kasneje pa smo to počele tudi prijateljice med sabo. Tako ohranjam to tradicijo, ki sem jo pred leti nadgradila: s seboj na morje sem vzela pastele in slikovito pokrajino, ki se mi je ponujala, naslikala sama. Na hrbtno stran sem kot na običajne razglednice napisala naslov in lepe pozdrave in kartice so prispele kot vsaka druga.
Zdaj to počneva skupaj z Emo. Že drugo leto zapored je z akvareli poslikala vnaprej pripravljene manjše kose tršega papirja, na katere sem napisala naslovnike in pozdrave. Letos je sodelovala že tudi pri tem in seveda pri lepljenju znamk. 🙂 Več o izdelavi si preberi tukaj.
Lovljenje morskih rastlin ali živali z mrežo
Ema je od babice dobila nekaj evrčkov za na morje in z možem sva ji jih zamenjala v kune. Tako je v svoji denarnici nosila čisto pravi denar, s katerim si je nekajkrat plačala skakanje po trampolinu, kupila pa si je tudi mrežo. Zanjo je v Puli odštela 40 kun, kasneje pa smo jo v Valbandonu videli za 25. Izbrala je seveda roza mrežo. 🙂 Z njo je hodila po pomolu in vanjo lovila morsko travo, ki je plavala na gladini morja. Vanjo sva ujeli tudi pero in nekaj kamenčkov. Kakšnih ribic ali rakcev nama ni uspelo ujeti, jih je pa opazovala v kanglicah drugih otrok. Ob tem sva se pogovorili o tem, da živalice ujamemo previdno in nežno, da jih ne poškodujemo, po kratkem opazovanju pa jih obvezno vrnemo v morje.
Kuhanje »morske juhe«
Ko sva nabrali že kar nekaj školjk, je Ema med oseko sedela na zdaj vidnih kamnih, med katere se je ujela voda. V kanglico je zajela malo morja, nato pa je začela vanjo dajati sestavine za juho. Morsko juho, tako iz školjk. 🙂 Dodala je veliko začimb, od lovorovega lista do rožmarina in majarona v obliki trave, suhih listov ali kamenčkov. 🙂 Mešala je z lopatko in se prav lepo igrala kar nekaj časa, potem pa smo vsi dobili porcijo morske juhe. 🙂
Igranje v peskovniku ali s kamenčki na plaži
Ko smo šli v bar na plaži na pijačo, je bil zelo dobrodošel velik peskovnik tik ob mizah, kjer je bilo ogromno igrač, da se otrokom ni bilo treba cufati za tisti dve na pol polomljeni lopatki, ki sta običajno v kakšnem javnem peskovniku, prav tako pa so bili otroci v senci, saj je bilo sredi peskovnika postavljenih kar nekaj senčnikov.
Ema se je rada igrala tudi s kamni na plaži, iz katerih je gradila stolpe, jih zlagala, metala okoli, razvrščala po posodicah …
Nabiranje naravnega materiala in primerjanje s slikovnim materialom v knjigah
Na obali smo nabrali kamenčke in polno školjk različnih oblik in velikosti. S seboj smo na morje prinesli nekaj knjig na temo morja in nekaj ne preveč težkih in zajetnih smo nekajkrat nesli celo na plažo. Tako je lahko na licu mesta primerjala naravne primerke z naslikanimi v knjigah. Tako smo za nekaj školjk ugotovili tudi, kako se jim reče.
Opazovanje tipičnih rastlin in primerjanje s tistimi iz domačega okolja
Na morju raste nekaj rastlin, ki jih pri nas ni in tako jih Ema ni videla prav velikokrat do zdaj. Z njo smo se mimogrede pogovarjali o tistih, ki smo jih srečali na svoji poti: ciprese, kaktusi, čudovito cvetoče rože in grmi z lepimi cvetovi.
Ko smo opazovali kaktuse, se jim je približala, jih natančno gledala in vprašala: »A so to zobotlebci?« Mi smo seveda umirali od smeha, je pa res, da otrok razmišlja logično. 🙂
Opazovanje lokalnih prebivalcev (pri delu)
Z obale smo opazovali ribiča, ki se pelje v svoji barčici, pa mornarja, ki skuša parkirati svojo ladjico k pomolu, ribiča, ki je čistil školjke v morju, lokalno umetnico, ki je na svoje izdelke iz gline nanašala sloj barve. Ob tem smo se pogovarjali o tistem, kar nas je naša zvedavka pač takrat vprašala in verjemite, da vprašanj, sploh tistih, ki se začnejo z vprašalnico zakaj, ni bilo malo. 🙂
Odkrivanje novih krajev in njihovih znamenitosti
Ema je že tako velika, da vozička ne uporabljamo od lanskega morja, zato je k odkrivanju novih krajev pristopila kar s svojimi lastnimi nožicami. 🙂 Nad hojo ni bila najbolj navdušena, saj ji je bil pogled s skorajda ptičje perspektive, ki se ji je odpiral z ramen atija ali ata, toliko ljubši. Tudi med pohajkovanjem po mestu smo se pač pogovarjali o tistem, kar jo je zanimalo: o ladjah v marini, o nekaterih stavbah (recimo razpadajoči hiši poleg kakšne znamenitosti kraja, hehe), ljudeh, živalih in rastlinah, ki smo jih opazili na poti. Tokrat smo obiskali Pulo, Fažano, Barbarigo, Bale/Valle in Motovun.
Vožnja z lokalnimi prevoznimi sredstvi ali samo na otroškem vrtiljaku 🙂
V načrtu smo imeli izlet na Brione, do kamor bi se pripeljali z ladjo, a smo plane spremenili, tako da smo ladje opazovali samo s kopnega. Smo se pa peljali z avtobusom med obiskom mesta Motovun, kar je bilo Emi zelo všeč. Opazili smo tudi turistični vlakec v kampu Mon Perin, v Barbarigi pa se je Ema peljala z vlakcem in avtomobilčkom na vrtiljaku v lunaparku.
Lakiranje nohtov
Zadnja aktivnost pa je bolj ženska, hehe, in taka poletna, igriva ter malo drzna – malčici, ki jo že zanima ličenje in mamina kozmetična torbica, lahko prepustimo svoje nohte. Priporočam le, da imamo na zalogi dovolj odstranjevalca laka. 🙂 Prav pride tudi papirnata brisačka ali časopisni papir za zaščito mize.
Naš dopust je ob vseh aktivnostih (poleg naštetih se je Ema še vozila s skirojem, čofotala v mini napihljivem bazenčku pred našo hiško, se igrala skrivalnice in si našla družbo drugih otrok v bližini, skakala po trampolinu, špricala z vodno pištolco, se vozila po toboganu in se gugala in plezala na igralih pa še kaj sem verjetno pozabila) minil kar prehitro.
Katere aktivnosti na morju pa so vaše najljubše?
Deja