Spomnim se, kako je bila nad napihljivo žogo očara Ema, ko je bila še majhna dojenčica. Takrat sem ji napihnila žogo, ki smo jo imeli za na morje ali v bazen, in nanjo privezala vrvico (volno). Drug konec sem zavezala za likalno desko in Emo položila na odejo pod njo. Tako sva bili blizu, lahko sem jo opazovala in se z njo pogovarjala, ona pa je uživala, ko je gledala in brcala žogo. Aja, pa še likala sem lahko zraven. Koliko muh na en mah je že to? 🙂
Zdaj, ko imam spet dojenčka, sem morala to nujno ponuditi tudi sinu in po pričakovanjih mu je bilo tako všeč, da se je kar tresel od navdušenja! 🙂 Prav z veseljem sem ga opazovala (namesto da bi takrat kaj naredila, haha! :)) Žogo sem tokrat privezala na stojalo za perilo in Tineta dala v ležalnik ali na odejo. Dojenčku se zdi super, da lahko premakne tako velik predmet. Še bolj zabavno seveda je, če pri igri sodeluje starejša sestrica, ki mu žogo divje podaja, a njega to nič ne moti. Sicer 3-mesečnik žogo premika z dotikom nog, kasneje mu to – če mu jo namestimo nad trebušček – uspe tudi z rokicami, ko jo v bistvu želi prijeti.
Včasih sina primem in ga obrnjenega naprej nesem k žogi. Ves je navdušen in se smeji. Tako lahko tudi v pokončnem oz. rahlo naprej nagnjenem položaju brca pisano žogo. Če se naveliča, jo samo opazuje, kako se živahne barve menjajo med vrtenjem žoge.
Dojenčku pa je pri 3 mesecih starosti zanimiv tudi obešalnik s trakovi.