5 DIY raziskovalnih igrač za dojenčke

Dojenčki se iz nebogljenih štruc v nekaj mesecih prelevijo v prave raziskovalce. Za spodbujanje želje po odkrivanju tega sveta sem našemu navihancu izdelala več igrač, ki sem mu jih ponudila pri približno 6 mesecih. Tako jih raziskuje in se skozi igro uči, pridobiva nove izkušnje in uri vse čute. Te raziskovalne igrače so:

Raziskovalne stekleničke

Med raziskovalne igrače za dojenčke in tudi malčke ter starejše otroke gotovo spadajo raziskovalne stekleničke, ki jih izdelamo povsem preprosto iz odpadne embalaže in poljubnega polnila, ki ga potem otroček opazuje in raziskuje. Na ta način lahko tudi dojenčku ponudimo droben material brez bojazni, da bi ga nosil v usta. Če stekleničke napolnimo samo z raziskovalnim ali drugim sipkim materialom (recimo rižem ali peskom, v katerega dodamo drobne predmete), bo plastenka oddajala tudi zvok, če jo napolnimo s tekočino, pa ne in se bodo v njej, glede na gostoto, predmeti premikali hitreje ali počasneje. Pri izdelavi stekleničk mi je pomagala Ema, ki jo je vse skupaj zelo pritegnilo in je želela, da izdelava eno stekleničko samo zanjo. Na pladnju sem ji ponudila različne perlice, žličko in prazno plastenko, v katero je potem vsuvala izbrane perlice. Še dobro, da sva uporabili pladenj, saj je kar nekaj perlic poskakalo naokoli. 🙂 Je pa to zelo luštna dejavnost za malo starejše otroke, ki tako najprej sodelujejo pri izdelavi stekleničke, ob čemer urijo koncentracijo in koordinacijo oko-roka ter natančnost in kasneje domišljijo, ki zaživi v trenutku, ko stekleničko zapremo in obrnemo.

Material:

prazne prozorne plastenke različnih oblik in velikosti (uporabila sem embalažo od gela za tuširanje, plastenke raznih pijač …)
tekočina (voda, olje, glicerin, detergent, šampon, gel za tuširanje … dodatno lahko še barve za živila)
polnilo (drobni material za ustvarjanje, naravni material, drobni predmeti vsakdanje rabe …)
lepilna pištola, s katero zalepimo pokrovček.

Embalažo najprej dobro očistimo in jo napolnimo z izbranim materialom – nekaj ga najdemo v naravi ali pobrskamo po predalih, uporabimo stvari, ki bi jih sicer zavrgli, veliko ustvarjalnega materiala pa je na voljo v trgovini Rayher. Tinetu sem izdelala tri raziskovalne stekleničke, eno pa sem izdelala za darilo njegovemu mlajšemu sorodniku. Pri pripravi mi je pomagala Ema, ki je zase izdelala prvo stekleničko na spodnji fotografiji.

Vsebina raziskovalnih stekleničk (od leve proti desni):

sončnično olje (je postalo motno, ne vem zakaj) in voda (ki se je kasneje obarvala sama, očitno je nekaj rdečega spustilo barvo :)), različne perlice in zvezdice – ob tem sva izkoristili še priložnost za opazovanje olja in vode, ki se ne mešata
glicerin, cofki, razrezane slamice, ploščate perlice, običajne perlice – super je, ker se v glicerinu stvari premikajo res počasi, sploh tiste lažje plujejo zelo zasanjano, poleg tega pa perlice potonejo, cofki in slamice pa splavajo na vrh
glicerin, gumbi – nekateri gumbi plavajo, drugi potonejo in ko stekleničko obrnemo, se vsi prav počasi zamenjajo
otroško olje in voda, obarvana z rumeno barvo za živila, kamenčki – potonejo hitro in niti ni opaziti razlike v hitrosti gibanja med potovanjem skozi vodo in potovanjem skozi olje

Zelo pomembno je, da stekleničke res dobro zapremo. Najbolj zihr je, če na pokrovček nanesemo vroče lepilo in ga nato privijemo ter počakamo, da se lepilo posuši.

Raziskovalne košare oz. klobuki

Gre za košaro z nekaj izbranimi predmeti, ki jih ponudimo dojenčku v raziskovanje. Ponudimo mu predmete, ki so varni zanj in imajo neko rdečo nit. Lahko mu ponudimo predmete določene barve (recimo modre predmete), oblike (recimo obročki ali lončki), z enako lastnostjo (recimo teksturo: različne gobice za pomivanje posode, krtačke, čopiči …). Košara, v kateri predmete ponudimo dojenčku, naj bo mehka, da se slučajno z glavo ne zaleti vanjo in se udari. Ker mi take košare nimamo, sem uporabila kar klobuk. 🙂 Dokler pa se nisem spomnila, da imamo tak klobuk in bi mi prišel zelo prav, sem mu predmete ponudila v pleteni košarici za kruh in v mehkem zložljivem košu.

Raziskovalna plošča

Za raziskovalno ploščo uporabimo pokrov večje škatle za čevlje in vanj prilepimo koščke različnih materialov, tekstur, barv … Ponudimo jo dojenčku, ki bo s tipom raziskoval različne površine in teksture. To raziskovalno igračo dojenčku ponudimo na tleh, če že plazi, mu jo damo nekoliko iz dosega, da s tem spodbujamo plazenje še in povečujemo čas, ki ga dojenček preživi na trebuščku.

Material:

pokrov škatle ali kos kartona
lepilna pištola
škarje
različno blago (filc, svila, žamet, jeans, frotir, saten, čipka …)
ustvarjalni material (cofki, vrvica, večje lesene perle)
vsakdanji predmeti (recimo gobica za pomivanje posode, slamice, krtačka, oblazinjena kuverta, gumijasta podloga za milo, brusni papir …).

Izbran material razrežemo na primerno velike kose in jih z lepilno pištolo pritrdimo na kartonasto podlago. Na karton sem napeljala tudi vrvico z lesenimi perlicami.

Raziskovalne nogavičke

Verjetno imamo vsi kakšen izgubljen par nogavic in nam je ostala le ena, a se samo meni to dogaja? 🙂 Napolnimo jo z materialom, ki ga bo dojenček raziskoval predvsem s tipom, sluhom in vohom: uporabimo material različnih oblik in velikosti, dodajmo začimbe in kakšen zvonček ali šumečo folijo. 😉

Material:

nogavice, rokavice
polnilo (ustvarjalni material, naravni material, začimbe (npr. klinčki, palčka cimeta), kraguljčki, šumeča folija, lahko kar odpadna embalaža, recimo vrečka od čipsa ali piškotov …).

Nogavico ali rokavico napolnimo z izbranim materialom in jo dobro zavežemo. Če je dojenček že večji ali imamo nadobudnega malčka oz. smo uporabili rokavico, ki jo v bistvu ne moremo zavezati, jo zašijemo, da bo vsebina res ostala v notranjosti. 😉

V prvo nogavico sem dala kovinske obročke, klinčke in šumečo folijo od piškotov.

Drugo nogavico sem napolnila z različno velikimi lesenimi perlami in kraguljčkom.

Uporabila sem tudi dokolenke iz najlona, skozi katere se predmeti rahlo vidijo, kar je še bolj pritegnilo njegovo pozornost.

Ogledalo

V prostor, kjer se dojenček največ zadržuje, namestimo ogledalo, v katerega se bo lahko gledal. Jaz sem Tinetu ogledalo tako namestila v dojenčkov kotiček v jedilnici. Najprej se je nekaj časa z njim igral tako, da je bilo ogledalo na tleh in ko je priplazil do njega, je lahko v njem pozdravil svojega prijatelja. 🙂

Kasneje sem z lepilno pištolo ogledalo prilepila kar na zamrzovalnik poleg blazine. 🙂 Ogledalo sem postavila tako nizko, da se moj mišek lahko v njem gleda, ko leži na trebuščku in plazi po blazini.