Naš fantič je pri pol leta že pravi raziskovalec. V ležalniku ni bilo več varno, saj je bilo očitno, da bo vsak čas skočil iz njega in tako vedno več časa preživi na tleh. V dnevni sobi imamo sicer otroški kotiček, kjer je po tleh tudi preproga, vendar je na policah polno Eminih stvari in igrač, ki so premajhne za Tineta ali pa bi jih z mečkanjem in dajanjem v usta poškodoval. Kam torej dati dojenčka, da bo na varnem in udobnem ter da bo dobro tudi za njegov razvoj?
Idejo za rešitev sem dobila v spletnem programu Dom po meri otroka, ki ga je pripravila Mojca Košič, avtorica bloga in spletne trgovinice Montessori doma. Ta program sem si letos podarila za rojstni dan – saj veste, pogosto ne dobivamo več daril kot takih, ampak denar. In denar, ki ga dobim za rojstni dan, ne porabim za nakup hrane, oblačil ali bencina, ampak si z njim kupim nekaj, kar si res želim. In res si želim vlagati v izobraževanje, saj verjamem, da se z zaključkom uradnega šolanja to nikakor ne konča, ampak se tisto pravo šele začne.
No, skratka, od programa sem se najbolj veselila dela, kjer nam bo Mojca razkrila, kako hudiča ustvariti red v stanovanju z malčkom in dojenčkom (in dvema mačkoma :)) in kuuuuupom igrač. Teh imamo res ogromno, za kar sem sicer zelo hvaležna, ampak priznam, da me utesnjujejo. Enostavno jih je preveč, nimajo reda, ni repa in glave, Emi potem manjka koncentracija, borbamo, ko jih je treba pospravit, v glavnem, ne prinašajo nam tistega, za kar so bile namenjene in verjamem da tudi podarjene.
In za prostor za Tineta sem našla rešitev v tem programu. Že prej sem slišala za nizko posteljico, ki jo dojenček uporablja od rojstva naprej. To je v bistvu jogi, ki je postavljen direktno na tla (ali spodaj damo letve), da lahko dojenček spleza z in na njega. Sobica mora biti v tem primeru 110 % varna, kar pa pri nas ni izvedljivo, Tine pa svoje sobe niti nima. Tako sem del tega vnesla v njegov dnevni kotiček, ki sem mu ga uredila v našem dnevnem prostoru pod oknom, pred radiatorjem, med zamrzovalno omaro na eni in klopjo jedilnega kota na drugi strani. Na tla sem postavila telovadno blazino, na katero ga vedno odložim, potem pa od tu naprej raziskuje sam. Plazenje mu gre iz dneva v dan bolje in tako tudi doseže vedno večji del stanovanja. Kadar zaspi, mu na blazino namestim tetra pleničko in ga založim z blazino za dojenje. Ko se zbudi, mi tako ni treba biti v sekundi pri njem, saj ne more nikamor pasti, kar nekajkrat se je pa tudi začel igrati, čeprav ponavadi gleda, kje sem, želi k meni in se mi tako lepo nasmehne, da tudi jaz želim k njemu. <3
Dnevni kotiček za dojenčka pa sem opremila še z igračkami za dojenčka. Stalni prostor ima le ogledalo, ki sem ga prilepila na zamrzovalnik na Tinetovi višini, ostale stvari pa menjam. Ponudim mu raziskovalne stekleničke, raziskovalno ploščo, raziskovalne nogavičke in raziskovalne košare oz. klobuke. 🙂 Več o tem, kako sem mu izdelala te igrače, sem pisala tukaj.
Sicer pa se Tine pri tej starosti zamoti z raziskovanjem vsakdanjih predmetov, kot so celofan, selotejp in napol spihnjena žoga.
Tukaj pa je še več zapisov o tem, kaj ponuditi dojenčku pri določenih mesecih starosti. 😉