Za mojo mami imam vedno dosti idej na zalogi, kaj bi ji lahko podarila za darilo za rojstni dan ali novo leto – za razliko od nekaterih, pri katerih moram res napeti možgane, da se domislim kakšnega bolj izvirnega darila kot 100 g kave. Zanjo mi je večinoma res prav v veselje razmišljati o darilih in jih potem tudi kupovati ali izdelovati.
Ker svojega lastnega vrta starša nimata, imata že nekaj let vrt v najemu. Ja, tudi to se da. 🙂 Na njem pridelata nekaj zelenjave za na krožnik in nekaj za dušo. 🙂 Tako kot meni, je tudi moji mami pomembno, da vrt tudi vsaj približno lepo zgleda, ne da je kar tam nekje nekaj posajeno. In to je bil povod za idejo za letošnje rojstnodnevno darilo!
Tako smo ji letos podarili lesene vrtne označevalce. Seveda so bili domače izdelave! To tudi pomeni, da moram najti dodaten čas poleg vseh obveznosti, da bi uspela darilo sploh izdelati. In tako sem pri darilu za mami šele na tem mestu malo napela možgančke in se spomnila načina, kako združiti prijetno s koristnim – beri: vključiti moža in hčerko. 🙂
Najprej smo šli poiskat primerne kole, ki jih je mož odžagal pod kotom in na drugi strani obsekal, da so bili “ošiljeni”. Potem sva se z Emo lotili ustvarjanja.
Kot je že v navadi, sva pripravili delovno površino, oblekli umetniško haljico in pripravili tudi slikarski material in pripomočke. Leseni vrtni označevalci bodo domovali zunaj, na prostem in bodo izpostavljeni vremenskim razmeram, zato sem izbrala akrilne barve. Z njimi imam že nekaj izkušenj na vrtu: na kamnih zdržijo eno sezono, potem se jim že pozna, da kljubujejo soncu, vetru in dežju. Bomo videli, kako se bodo obnesli na lesu.
Ema je z rumeno in rdečo ter oranžno, ki je z mešanjem obeh barv nastala, pobarvala površino, na katero sva kasneje dodali imena rastlin.
Med delom je kot vedno zelo uživala in 1, 2, 3 sva imeli pobarvanih vseh 20 označevalcev. Izkoristili sva sončno vreme in jih dali sušit na balkon.
Ko se je akrilna barva posušila, sem z alkoholnim flomastrom napisala imena rastlin, za katere sem predvidevala, da jih bo mami posejala oz. posadila letos.
Za zaščito sem napis prelakirala s prozornim akrilnim lakom v spreju. To se ni izkazalo za najboljšo potezo, saj so nekatere črke “stekle”. Boljša odločitev bi seveda bila barve in lak za les, a ker tega nisem imela doma, so bili na koncu tudi akrili čisto ok.
Med sušenjem laka sem občudovala preplet mojega in Eminega dela: sama lesenih vrtnih označevalcev nikoli ne bi (z)mogla pobarvati tako “umetniško”, kot jih je Ema. To pa zato, ker sem preveč natančna! In to mi gre včasih že prav na živce! Včasih bi prav rada ustvarila bolj messy look, pa se hitro ujamem v drobnarije, ki se jih lotim s svojim mini penzelčkom in čisto preveč natančno obdelam. Eh. 🙂 Včasih goljufam tako, da čopič držim v levi roki, samo ni isto!
Dobro, da sem dala čopič, in to širok čopič, v roke Emi, ki je delo opravila mojstrsko – točno tako, kot sem si predstavljala – malo čez rob pa nekje malo preveč barve, pa drugje malo premalo ali pa sploh nič, pa nekje se vidi prehod v drugo, drugje je čisto zabrisan … Skratka, bila sem navdušena nad najinim izdelkom! 🙂
Tako, naše darilo je bilo treba le še nekako zaviti. In kako zaviješ 20 kolov? 🙂
Kot vedno pravim in ponavljam: škatle so zakon! Tako kot je skoraj nemogoče (lepo) zaviti darilo, sestavljeno iz več kosov, po možnosti čisto čudnih oblik, je tudi kole malo težje. In vedno me v takih situacijah reši škatla. To pa potem že gre! 🙂 V ogromno škatlo od kuhinjskega aparata smo natlačili časopisni papir, vmes pa “skrili” vseh 20 vrtnih označevalcev in potem le še preprosto zavili škatlo. No, najbolj preprosto ni bilo, ker je bila ful težka in velika, tako da sem potrebovala malo pomoči, ampak je šlo. Saj pravim, skupno darilo. 🙂
Mislim, da spodnja fotka dosti natančno pove, kako je bila presenečena in veselja naša obdarjenka. 🙂
Kmalu o lesenih vrtnih označevalcih naravnost z vrta! 😉