Krstna vabila mamice pogosto izdelamo same, saj so tako še bolj osebna. Z lahkoto pa gremo še korak dlje in v proces ustvarjanja vključimo še krščenca. Če je premajhen, da bi aktivno sodeloval, lahko naredimo odtise stopalc ali dlani, sicer pa mu lahko ponudimo barvo, čopič in papir in pustimo, da prosto ustvarja. Njegove likovne izdelke nato spremenimo v krstna vabila. 😉
Naloga je res preprosta, le dobro se moramo pripraviti na to, da bomo svojemu malčku verjetno prvič dali v roke čopič in barvo. Pri tem je pomembna priprava: otroka primerno oblečemo (v zaščitna oblačila, mi jim rečemo umetniška haljica), prav tako pa zaščitimo vse površine, za katere ne želimo, da se umažejo z barvo. Otroku tudi ne ponujamo tube z barvo, ampak mu jo mi iztisnemo v posodico in vanjo pomočimo čopič, nato pa mu ga damo v roke, saj bo, če so to prvi poskusi in srečanja z ustvarjalnim materialom, zanj že to dovolj vzemirljivo in zahtevno. Tako mu ponudimo le še papir in mu pokažemo, kje lahko slika. Pomembno je, da imamo papir že pripravljen, nujno že narezan na tako velike formate, kot želimo, da jih poslika in da imamo pri roki tudi kakšen kos za rezervo. Mogoče bo malček zelo užival in bo želel nadaljevati tudi, ko bo za naše pojme že končal. Pri tem se moramo zavedati, da lahko otrok “konča” umetniško delo že, ko nanj naslika le kakšno packo in ostane še precej prostora za ustvarjanje. Ne čakajmo in mu ponudimo nov papir. Precej mogoče pa je tudi, da bo malček barvo namazal po dlaneh (in še kje :)). Izkoristimo to in naredimo par odtisov njegovih ročic, saj bodo čez leta zelo dragoceni. Tudi za to je dobro imeti kakšen kos viška na dosegu roke. 😉 Pomembno je še, da imamo v bližnji okolici dovolj prostora, kamor bomo odlagali likovne izdelke, da se bodo lahko v miru posušili. Po potrebi jih po ustvarjanju prestavimo na mesto, kjer jih malček ne bo dosegel.
Za izdelavo krstnih vabil skupaj z malčkom potrebujemo:
- več kosov tršega temno modrega papirja
- belo in modro tempero
- čopič
- odpadna plastična embalaža od skutke
- po potrebi malo vode
- zaščitna oblačila (tudi zase)
- zaščito za delovno površino
- bel trakec iz ogrance
- obojestranski lepilni trak
- škarje
- moos gumo
Za krstna vabila, ki jih izdelamo skupaj z malčkom, najprej narežemo trši temno moder papir na ustrezno velike kose. Jaz sem se odločila za velikost formata A5. Malčka in sebe sem oblekla v oblačila, ki jih ni škoda in Tineta dala sedet v njegov stolček za hranjenje. V odpadno posodico od skutke sem iztisnila malo bele tempera barve in jo čisto malo razredčila z vodo. Tinetu sem ponudila čopič in pred njega postavila papir. Od tukaj naprej je šlo zelo hitro, saj je na vsak papir naredil nekaj potez s čopičem, ki sem ga morala vmes večkrat ponovno pomočiti v barvo.
Čopič je nato želel v barvo pomakati tudi sam in da sem skoordinirala vse to, sem uspela naredili le par fotk. 🙂 Kar hitro sem tudi menjala papirje, ki jih je on tudi hitro poslikal. Odlagala sem jih na mizo, da so se posušili.
Mimogrede sva naredila še nekaj odtisov dlani, saj se mu je zdelo ful zabavno, ko je dlan božal s čopičem polnim barve. 🙂
Ko se je barva posušila, sem papir prepognila na pol, da sem dobila osnovo za vabila klasične velikosti. Na sprednjo stran sem dodala pentljico iz organce in napis “Vabilo”. Tega sem izdelala tako, da sem na trši svetlo moder papir z zelo tankim čopičem in svetlo modro tempera barvo v kaligrafski pisavi napisala besedo vabilo. Na osnovo sem ga pritrdila s pomočjo obojestranskega lepilnega traku, pod napis pa sem podložila košček moos gume za privzdignjenost. Napis sem na vsakem vabilu razporedila glede na to, kje se mi je zdelo, da najbolje zgleda glede na poslikavo. V notranjost sem prilepila papir z besedilom, saj je Tine nekatere papirje poslikal z obeh strani in so bila nekatera vabila tako bela tudi znotraj. Vabila z osebno noto in s pomočjo krščenca so bila tako pripravljena za odpošiljanje.
Takole pa je zgledalo Emino prvo srečanje z barvami.