Za 1. rojstni dan sem z lahkoto izbrala temo, saj je Ema že takrat oboževala mucke. Če bi izbirala glede na to, kar ima Ema rada, bi bila ta tema zmagovalka tudi letos. Da pa ne bi bilo podobno kot lani, sem se odločila za drugo trenutno njej ljubo temo, to so gradovi in kralji ter kraljice. Mami ji je na sprehodu po Celju pokazala viteški oklep, ki jo je čisto prevzel. Potem ji je seveda razložila, kdo so bili vitezi, kje so živeli, kaj so počeli in tako sta prišli do gradov in kraljev in tako smo nekaj časa govorili samo in zgolj o tem. 🙂
Tako je padla odločitev, da bo 2. rojstni dan v znamenju gradov in njegovih prebivalcev. Izdelali sva tudi vabila, ki so bila v obliki krone.
Iz tršega rumenega papirja sem izrezala preproste kronice. Nanje sva potem skupaj s slavljenko nalepili dragulje in bisere.
Za pritrjevanje draguljev iz papirja sva uporabili lepilo UHU v stiku, za kamenčke pa Mekol. Nekaj sva ga nanesli na podlago (košček kartona), nato pa vanj pomakali zobotrebec in lepilo nanašali na kronico. Mekol sem izbrala zato, ker je bele barve, ko je sveže, in je tako Ema videla, kje lepilo sploh je. Druga prednost Mekola je v tem, da postane, ko se posuši, prozoren in se tako skoraj nič ne vidi, če je bilo kje nanešeno preveč lepila in je pokukal izpod okraska. Seveda pa sem najprej upoštevala še to, ali je lepilo primerno za spajanje papirja in plastike. Nalogo je opravilo dobro. 🙂
Mali prstki so natančno lepili bisere, kamenčke in dragulje na kronice. 🙂
Da se dragi kamni ne bi izgubili, sva jih nasuli v plastično skledico, v kateri jih je Ema lahko enostavno pregledala in izbrala trenutno najljubšega.
Takole so se vabilca sušila.
Na koncu sva na hrbtno stran dodali še besedilo – vabilo. Napisala sem ga na računalnik, natisnila na navaden bel tiskarski papir in ga izrezala tako, da se je prilegal obliki vabila, torej krone. Napise sva nalepili skupaj s hčerko, ki je z veseljem pomagala nanašati lepilo v stiku na hrbtno stran papirja. Če bel papir res ni fejst gledal čez rumenega, sem pustila tako, kot je pač prilepila ona. Ja, ni mi lahko, ampak me lastni otrok uči, da ni treba, da je vse čist v nulo odrezano in naravnost in lepo prilepljeno, hehe. Ok, za otroška vabila se strinjam, da je super in tudi prav, da se vidi, da so sodelovale male ročice, ko gre za moje izdelke za prodajo, pa ne odstopam od svojih standardov natančnosti. 🙂
Ja, vabila je pa potem treba še poslati, ane? 🙂 Dali sva jih v kuverte in Ema je hotela sama napisati naslove. :))
Za izdelavo vabil v obliki kronice sva uporabili:
– trši rumen papir (šeleshamer)
– navadni bel papir za tiskanje
– računalnik s programom za oblikovanje besedila
– škarje
– lepilo UHU v stiku
– lepilo Mekol
– košček kartona (lahko bi uporabili tudi odpadno plastično embalažo ali nekaj listov časopisnega papirja)
– papir različnih barv
– kupljene kamenčke za okras (prodajajo jih v trgovinah z ustvarjalnim materialom, jaz pa sem jih dobila v Tediju)
– skledico, v katero sva nasuli okraske
Kakšna se vam zdijo vabila?