Jabolčna torta brez peke je nastala lepega jesenskega popoldneva, ko smo imeli res ogrooomno jabolk. To leto je bilo z njimi zelo radodarno in iz njih je nekajkrat nastal štrudelj, iz nekaterih bo mama skuhala čežano, druge bomo pojedli kar tako (veliko sta jih otroka pojedla kar sproti), skuhali smo domač jabolčni sok, nastala pa je tudi tale jabolčna torta brez peke.
Priprava je enostavna, saj torto sestavljajo tri plasti, ki jih ni treba peči: piškotno dno, jabolčna plast in vanilijeva plast z jabolki. No, časovno smo tam-tam kot pri peki, saj nekaj časa vzame kuhanje, hlajenje in nenazadnje tudi lupljenje vseh teh jabolk, ki gredo v to tortico. 🙂
Bojan je rekel, da je dobra. Tudi meni je bila všeč, čeprav jih čez čokoladne ni. 🙂 Postregla sem jo s sladkano stepeno sladko smetano, ki sem ji primešala malo cimeta v prahu. Se mi zdi, da tako paše k jabolkom in pričara okus po jeseni in obenem spomni, da se počasi približuje tudi praznični december.
Kot ponavadi sem tudi ta recept objavila na spletni strani oblizniprste.si, kjer so res dobri recepti, za okusne, domače, preproste jedi, postopek priprave pa je s fotografijami predstavljen in opisan po korakih. Da recept pristane na tej spletni strani, je potrebnega kar nekaj dela: najprej je seveda treba poslikati postopek priprave jedi, nato je treba najti primeren čas (beri: da ni kdo preveč neučakan, ko mu že krui v želodčku) za fotografiranje gotove jedi, fotke je treba dati na računalnik, pregledati, izbrati najboljše, jih po potrebi obdelati z računalniškim programom za obdelavo fotografij, jih pravilno poimenovati, shraniti v svojo mapico, napisati recept, pri čemer je treba imeti res čas in mir, da navedeš prave količine, da ne pozabiš našteti kakšnega pomembnega pripomočka in seveda, da razumljivo in smiselno opišeš postopek priprave. Najbolje je potem iti malo stran od računalnika in nekoliko kasneje še enkrat prebrati recept in popraviti morebitne napake, slovnične, količinske ali kakršnokoli nejasnost, ki bi bralcu utegnila povzročati težave pri kuhi in peki. To je včasih, ko ti je postopek jasen in določeni koraki samoumevni, kar težka naloga. Fotografije je treba naložiti na spletno stran in jih smiselno umestiti v recept, da si koraki priprave, prikazani na fotkah, lepo sledijo in vodijo bralca. Treba je premisliti še o ključni besedi in napisati meta opis ter določiti kategorijo, v katero spada določen recept. Šele ko vse to štima in smo recept kar nekajkrat prebrali, kliknemo “Objavi”.
No, Ema mi zadnje čase vedno raje pomaga v kuhinji. Vpraša me, če mi lahko pomaga in že tišči stol od mize k pultu. 🙂 Potem čaka, da ji povem, kaj lahko počne, včasih pa jo seveda premami in kar sama začne kaj mešati, sipati, obračati, premikati, kar včasih ni ok in jo moram hitro ustaviti ter ji najti drugo opravilo, ki ga zmore. Teh je vedno več. Opazuje me tudi pri fotografiranju jedi. Že ko je bila mlajša, se je igrala, da fotografira tudi ona. Zdaj ji včasih prepustim pravi fotoaparat ali mobitel s kamero, da naredi kakšen posnetek čisto sama. Pri tem se uči pazljivega ravnanja z aparatom, koordiniranja tistega, kar vidi v resnici, s tistim, kar vidi na ekranu aparata ali skozi kukalo, uči se postavitve, kompozicije itd., da na fotki potem zgleda dobro. Za zdaj to pomeni, da se uči na sprožilec pritisniti takrat, ko ima v vidnem polju cel motiv, saj se zgodi tudi, da ga pol odreže ali zajame samo del motiva. To je kar težka naloga, saj fotoaparat z objektivnom ni tako lahek in ga težko dobro drži s svojimi malimi rokicami. Ampak se res vidi, kako ji gre vedno bolje in kako pomembno se ji zdi, da lahko tudi ona fotografira tako kot mami! 🙂 <3
Tokrat mi je pomagala postaviti sceno za fotografiranje jabolčne torte, objavljam pa tudi nekaj njenih fotografij. Ko sem jaz zaključila s fotografiranjem, sem ji dovolila, da stvari postavi po svoje, zato je jabolka malo premaknila, dodala je posodo s sladko smetano in skledico kostanjev. 🙂
Ji gre kar dobro, ane (glede na njeno starost in težo aparata)?
Tukaj pa je še več idej, kaj skuhati ali speči. 😉