Kako nakupovanje postane prijetno za malčka in mamico?

Kako nakupovanje postane prijetno za malčka in mamico?

Se tudi tebi dogaja, da najraje hitro skočiš v trgovino, ko je tvoj malček v varstvu? Zame je bila do pred kratkim to edina možnost, saj se mi je drugače kar mešalo. Pa je Ema drugače res srček, ampak v trgovini je enostavno toliko motečih dejavnikov, povsem novo okolje in medtem ko jaz berem napise na etiketah, primerjam cene in v mislih skeniram naš hladilnik, ji pač postane dolgčas, kar trgovci znajo dobro izkoristiti. Tako se je včasih preveč oddaljila od mene ali pa je v roke prijela kar, kar bi se lahko razbilo, kaj, kar ji je bilo všeč in si je želela imeti (v takih primerih ji vedno povem, da sva prišli v trgovino po določene stvari in te ni med njimi in nisem ena tistih mamic, ki otroku pri vsakem nakupu nekaj kupi).

Če nama je že vse to uspelo prebroditi, pa naju je čakala še zadnja, najtežja postaja – blagajna. Tudi če otrok sedi v vozičku, so police ravno na pravi razdalji, da male ročice dosežejo vse tiste čokoladice, čakanje v vrsti pa jim omogoči, da si zares dobro ogledajo, katero si v tistem hipu najbolj želijo. Za tiste najbolj vzdržljive pa tik pred ciljno črto blagajničarka stegne roko, v kateri drži bonbon in vpraša malčka (ne mamice, če mu ga sploh sme ponuditi!), če bi se mogoče želel posladkati.

Vsem znan scenarij, kajne? No, odločila sem se, da sicer hči z mano v trgovino ne bo hodila pogosto, ne bodo pa me vse te ovire odvrnile od tega, da bi kdaj pa kdaj šla. Tako sem ji, preden sva šli zadnjič v vrtnarijo, še v avtu opisala, kam greva, kaj bova tam naredili in kaj jo prosim, da mi pomaga storiti. Natančno sem ji tudi povedala, da želim, da hodi ob meni in me drži za roko ali se drži vozička ali pa je res tik ob meni, ker je tu veliko ljudi in lahko druga drugo izgubiva.

Potem sva vstopili in ker ji sama nisem roke ponudila takoj, me je kar sama opomnila, naj ji jo vendarle dam. Hodila je ob meni in me spraševala, kar jo je pač zanimalo. Ljudi je bilo veliko, a res nisem imela nobenih težav – prosila sem jo, če mi pomaga poiskati sadike paradižnika in če mi potem med njimi pomaga poiskati take z res lepimi, zelenimi, nepoškodovanimi listi. Nalogo je vzela zelo resno in skrbno mi je pomagala izbirati. Ko sem vmes srečala znanko, je sicer že malo preveč gledala naokoli in pohajkovala med policami, a ni bilo potrebno veliko, da je prišla nazaj in nadaljevala z nalaganjem izbranih sadik na voziček. Zelo se ji je zdelo dobro, ko je na tleh našla listek, ki sva ga izgubili (nanje sem si namreč napisala sorte sadik)! 🙂

sadike, ki sva jih tokrat kupili v vrtnariji in pri nakupu katerih mi je pomagala Ema

Pri naslednjem obisku vrtnarije sva s seboj imeli kar blokec samolepilnih listkov, na katerega je Ema »pisala« imena rastlin. Seveda sem imena dopisala še jaz in listke je nalepila na lončke. Potem je sicer nesrečno padla, že tretjič na isto koleno, ki se ji tako res ne uspe poceliti in sva nakup predčasno zaključili, ker ji je tekla kri, a do padca ni bilo niti ene same težave, opominjanja ali karkoli drugega. Tudi tokrat sem jo že med vožnjo prosila, če mi bo pomagala in sem ji natančno naštela, kaj od nje pričakujem. Enak princip se je obnesel tudi v navadni, živilski trgovini in trgovini z oblačili. Vedno jo nekaj »prosim«, torej dam ji neko odgovornost, nalogo, nekaj, ob čemer se počuti pomembno in odraslo, ne kot otroček, ki ga je treba nekako zamotiti, da starši opravijo pomembno nalogo, potem pa grejo domov.

Torej, par hitrih napotkov, da bo nakupovanje prijetno zate in tvojega malčka:

  • še pred vstopom v trgovino malčku razloži, kam gresta (npr. v vrtnarijo, kjer prodajajo različne rastline in da bosta izbrala in kupila nekaj rastlin za na vrt)
  • natančno opredeli, kaj od njega pričakuješ (da te drži za roko, da hodi ob tebi, da ti pomaga pri izbiri živil, sadik, oblačil …)
  • daj mu neko nalogo, pri kateri se bo počutil odraslega, pomembnega (npr. prosi ga, da ti pomaga poiskati banane, ali da izbere 5 banan, ali da si zapomni številko, ki jo je treba pritisniti na tehtnici, ali da ti pomaga izbrati nepoškodovane sadike paradižnika …)
  • med nakupovanjem ga sprašuj za mnenje (npr. katera od teh dveh sadik se njemu zdi boljša za vaš vrt – na izbiro mu seveda daš dve taki, za kateri je tebi vseeno, katero izmed njiju izbere ;))
  • občasno mu daj še pomembnejšo nalogo (npr. naj hodi tik od vozičku in gleda, da slučajno spet ne izgubita listka z oznako rastlin, ali da naj rastline zelo previdno zloži na voziček, ali da naj zelo trdno drži kartico trgovine, ki naj jo, ko bosta na vrsti, poda blagajničarki)
  • po koncu nakupovanja ga obvezno pohvali in povej, da brez njegove pomoči sama ne bi zmogla in ga vprašaj, če ga lahko še kdaj prosiš za pomoč. Zagotovo bo z veseljem in ponosom prikimal. 🙂

Tako, to je recept, ki se obnese pri nas in prepričana sem, da bo nakupovanje olajšal tudi tebi. Poročaj! 😉

Deja

Save

Save

Save

Komentarji