Si bila kdaj pozorna na smeti? Tiste v vašem gospodinjstvu? Kolikokrat na teden spraznite koš? Ločujete smeti? Vržeš papirček na tla in tako za tabo ponavlja tudi tvoj malček?
Sama sem na smeti postala bolj pozorna po tem, ko so nam pred hišo namestili zabojnik za mešane odpadke in zabojnik za embalažo. Ta je bil namreč kar naenkrat poln! In ko so ga spraznili – spet! In spet! In spet!
Šele takrat sem se zavedla, koliko je pravzaprav plastike okoli nas! V koliko slojev embalaže je zavita vsaka malenkost, ki jo kupimo v trgovini. Zgrozila sem se!
Doma imamo kar 7 košev! Ja, 7! Meni se to zdi ogromno. Imam koš v dnevni sobi pod pisalno mizo, ta se polni zelo počasi. Koš za mešane odpadke imamo v kuhinji in ga praznimo približno enkrat tedensko. Na pultu imam odpadno embalažo, banjico od sladoleda, v katero sproti dajem bio odpadke in jih skoraj vsak dan nesem v večje vedro za hišo, ki ga moramo običajno prazniti približno na 10 dni.
Potem imamo v kuhinji še dva koša za ločevanje papirnatih odpadkov in embalaže – v našem okolišu v zabojnik za embalažo spadajo kovinske, plastične ovojnine in tetrapaki.
En koš za sanitetni material imamo še v kopalnici in enega čisto majhnega še v spalnici.
Posebej shranjujemo še odpadno steklo, ki ga do odvoza na ekološki otok hranimo v garaži, torej sem se celo zmotila in imamo celo 8 košev! OMG!
Aja, aja, pa še zamaške zbiramo, tudi zanje imam eno posodo v kuhinji! Joj, pa zdaj sem se spomnila še na vrečko baterij v predalu na hodniku, kamor spravljamo odpadne baterije in jih enkrat na svete cajte peljemo v zbirni center. Občasno tja mož zapelje kar celo prikolico kakšnih starih zadevščin, ki niti ne vem, od kod so se vzele.
Skratka, odpadkov je ogromno! Kolikor je možno, jih ponovno uporabim, npr. plastične posodice od različnih mlečnih izdelkov uporabim za shranjevanje ali zamrzovanje hrane in imam tako kupljenih plastičnih posod, namenjenih za shranjevanje živil, le nekaj pa še te sem po večini dobila. Enostavno imam polno omarico plastike in mi je res ni potrebno posebej kupovati.
To se mi zdi odličen način, saj te posodice od mlečnih izdelkov enostavno vržem v pomivalni stroj in pridem do nove embalaže za hrano! Vanjo shranim ostanke hrane, hrano za na pot, živila, ki jih zamrznem ali če komu podarim kos torte, mi ni treba potem loviti te osebe in čakati, da mi posodo vrne! 🙂 Super, ane? Tudi sama sem najbolj vesela, če mi nekdo hrano podari kar v odpadni embalaži, saj tako vem, da se mi ni treba sekirati, kdaj mu jo bom pa zdaj vrnila.
Ravno sem se spomnila vrečk – te so vredne svoje objave, ki jim jo bom tudi namenila, zdaj bi rada povedala le, da že dolgo nosim s seboj vrečke iz blaga ali tiste nekoliko bolj močne in velike in niti pod razno v trgovini ne kupim nobene vrečke!
Trudim se torej po svojih najboljših močeh in tudi stekleno embalažo skrbno očistim in porabim za marmelade in podobne domače izdelke. Vsega pa preprosto ne morem ponovno uporabiti! In tudi če bi lahko, v naš dom prihajajo vedno nove in nove količine odpadkov, ki jim ni videti konca.
Čeprav me tako stanje in brezbrižnost posameznikov, ki tako veselo vsako jabolko spravijo v svojo plastično vrečko na oddelku sadja in zelenjave v trgovini, ki jo po prihodu domov tudi takoj vržejo v koš za smeti (upam, da vsaj tisti, ki je temu namenjen), žalosti, sem po drugi strani vesela, da prispevam delček k ohranjanju našega planeta in manjšemu onesnaževanju. Ponosna sem tudi na hčerko, ki pri štirih letih že dolgo sledi nama z možem in naju vpraša, v kateri koš naj vrže določen odpadek, če ni prepričana, sicer pa večinoma že točno ve. To je pa res tista vzgoja z zgledom, ki jo vsi tako poudarjajo – res ji lahko 100x povem, da je treba ločevati, a če bom sama skozi okno avtomobila metala pločevinke, ne bom dosegla nič drugega, kot da jih bo tudi moj otrok!
Tako pa sem vesela in res ponosna, da Ema celo pobere kak odpadek, ki ga najde na tleh in ga nese v koš. Pa ne mislim na tleh naše dnevne sobe, ampak na sprehodu, na ulici, v gozdu, v mestu ali trgovini! Zadnjič, ko je sedela na stranišču in odtrgala zadnji košček toaletnega papirja in je ostal le še kartonast tulec, mi je rekla: »Mami, tole bi pa lahko še za kej uporabile.« Kar toplo mi je postalo pri srcu!
Mislim, da zelo težko vplivaš na obnašanje drugih, na kateremkoli področju. Tako tudi na področju smeti nima smisla podučevati drugih, ampak je najbolje začeti pri sebi. Vsak lahko prispeva, vsaj nekaj, če malo, pa malo. Če greš vsaj s svojo vrečko v trgovino, se pa vsaj ena manj proda tisti dan in čez mnogo dni pristane nekje v gozdu ali sredi oceana, kjer se razkraja leta in leta ali celo ubije kakšno živo bitje, ki se ujame vanjo ali jo zaužije.
In naše obnašanje posnemajo naši otroci, torej bomo avtomatsko delali dvojno delo – prispevali k manjšemu onesnaževanju in to prenašali na naslednji rod. Vsak lahko prispeva – po svojih močeh in svoji vesti.
Tukaj je nekaj predlogov, kako lahko ponovno uporabiš odpadno embalažo:
Ideja, kako otroku približati skrb za okolje in živa bitja: ptičja krmilnica iz odpadne embalaže
Velikonočno darilo ali kako podariti pirhe: izdelava preproste košarice za pirhe
Zamaški: 5 idej za igro v kadi
3 predlogi za igro s prazno embalažo
DIY škatla z labirintom za žogico
Kako izdelati novoletno dekoracijo iz škatle od pice: poslikani kvadratki
DIY računalnik za otroka – veselje ob izdelavi in uporabi
Enostavno, brezplačno, zabavno: kartonasta hiška