Ko sva z možem začela opremljati najin prvi skupni domek, sva ga seveda uredila po svojem okusu in tako, da sva se v njem dobro počutila midva. S prihodom otrok pa sva morala nekatere stvari spremeniti, pohištvo dokupiti ali prestaviti, popraviti, dodelati … da je bilo primerno okolje tudi za najino prvorojenko. Ta je utrla in še utira pot drugorojencu, ki zdaj za njo uporablja iste predmete, ki pa jih na podlagi izkušenj in njegovih potreb tudi prilagajamo. Za našega dojenčka sem uredila dnevni kotiček, za našo 4-letnico pa smo v našem domu med drugim poskrbeli za ta njej lažje dostopna mesta:
obešalnik za oblačila (na hodniku)
Na hodniku imamo obešalnik za jakne in druga vrhnja oblačila. Tja smo vedno obešali tudi Emina oblačila, kar pomeni, da jih sama ni dosegla in je vedno potrebovala pomoč odraslega, da se je lahko oblekla, ko se je ob prihodu domov slekla, pa je jopica ali bunda pogosto obležala na tleh. Tako sva ji uredila obešalnik, ki je na višini njenih oči in ker jo spominja na tistega v vrtcu, ji je bil takoj zelo všeč. Redno ga uporablja, ko pride domov ali ko kam gremo (kar ne pomeni, da zdaj nikoli več nič ne leži na tleh ;)) ali za domišljijsko igro (recimo, ko se igra vrtec).
polička za predmete za osebno higieno (v kopalnici)
V kopalnici je že odkar hodi uporabljala bide kot svoj umivalnik, saj ga sicer skorajda ne uporabljamo. Na robu ob pipi je imela dovolj prostora za zobno ščetko in kolodont, takoj zraven pa je že rob banje, ki ji je prav tako prišel prav kot dodatna polica za milo. Vseeno sva namestila še obešalnik za brisačko in poličko, na katero je zložila prej omenjene predmete in še nekaj drugih po svoji izbiri. Polička je pritrjena na omarico, ima pa tudi ročaj, na katerega lahko obesi cunjo za brisanje tal. Po nekaj mesecih, odkar smo poličko namestili, lahko rečem, da jo je dobro sprejela in da jo še vedno uporablja.
otroški kotiček (v dnevni sobi)
V dnevni sobi sem preuredila obstoječi otroški kotiček. Gre za Ikeino omaro odprtega tipa, v kateri sva prej shranjevala albume, fascikle in podobno, a pred kratkim so iz nje romale še zadnje najine stvari. Prej je imela Ema svoje igrače samo na spodnjih policah, odkar Tine tako raziskuje stanovanje, pa je bilo treba njene umakniti višje, spodnje pa so zdaj namenjene njegovih igračam. Na police sem postavila pladnje in nanje zložila posamezne aktivnosti. En razdelek v omari je tako namenjen samo eni aktivnosti (oz. je v osnovi tako, vseeno pa se na polici znajde še kaj drugega). Spodnje police zasedajo glasbila, lego kocke, lesena zelenjava in sadje ter senzorične stekleničke. Vse to so sicer njune skupne igrače, a so take, da so Tinetu zanimive in obenem zanj varne.
Sicer pa naša omara izgleda takole:
Takole pa izgledajo pladnji z aktivnostmi:
Namenoma sem fotografirala kotiček med uporabo, saj ponavadi na internetu vidimo skrbno urejene kotičke po navdihu montessori, da človek zahrepeni po tem, da bi to imel tudi sam vsaj en dan! 🙂 A te fotografije niso povsem realne, se mi zdi, zato raje dodajam to fotko, kjer se vidi, da Ema še ne pospravi za seboj vseh aktivnosti, Tine pa itak vse vleče s polic, daje v usta in se presenetljivo zamoti z raziskovanjem. Opažam, da si Ema večkrat sama vzame izbrano aktivnost, jo prinese k otroški mizici v dnevni, sede na otroški stolček in ustvarja oz. se igra. Pri pospravljanju priznam, da bi morala jaz biti bolj dosledna in jo večkrat spodbuditi, da pospravi za sabo takoj, ko konča in želi vzeti drugo.
Aktivnosti sem ji pripravila po poslušanju lekcij v spletnem programu Dom po meri otroka, od katerega sem si najbolj obetala, da bo naš otroški kotiček končno postal bolj urejen! Res sem vesela, da mi je uspelo, priznam pa, da naloga ni lahka: najprej sem morala poiskati prostor za vse stvari, ki so bile tukaj prej, iz celega kupa igrač sem morala izluščiti tiste, ki sem jih potem razporedila po pladnjih, ostale pa pospraviti v enega izmed naših prostorov za shranjevanje, potem sem nov sistem predstavila Emi in zdaj se vsi trudimo ohranjati red, občasno pa je treba aktivnosti tudi zamenjati, ker ji niso več tako zanimive, ker dobi kakšno novo, ker je kaj bolj aktualno glede na vreme ali našo družinsko dinamiko. Če bi imeli več prostora, bi z veseljem preuredila še bralni kotiček, kjer je zdaj prostor za naše in izposojene knjige, a so zložene kot v knjižnici, torej da se vidijo samo hrbtišča knjig z naslovi in res opažam, da Emi sploh niso tako privlačne. To je pa projekt za kdaj drugič, za zdaj sem res vesela, da imamo več reda na policah in da Ema lahko določene stvari opravi samostojno. 🙂 V kuhinji sem ji ravno danes končno uredila možnost, da si sama vzame za piti. Kozarce imamo zanjo previsoko in sem ji 2 postavila nižje, v omaro s krožniki, ker druge možnosti ni bilo (v novi kuhinji bo špajza a must! :)). Poleti ji najbolj prija domač bezgov sok, a ga je treba vedno znova mešati. Rešitev sem našla v tem, da sem ji ga nekaj že zmešala z vodo, ga nalila v steklenico in jo postavila na spodnjo polico v hladilniku. Na mizo sem ji dala pladenj, v katerega je postavila kozarec in ni bilo nobene panike, ko je polila. Sistem bova morali še malo naštudirati, ampak za začetek je. Kako pa ste vi reševali take situacije? Kako ste malčku omogočili, da je lahko določena opravila opravil samostojneje?