Vedno pravim, da nam ni treba zelo daleč, da bi odkrili nove kraje. Ko sem bila majhna, smo hodili v Villach oz. Beljak v trgovino, kaj dosti pa okolice nismo raziskovali. Tako sva z Bojanom podaljšan vikend namenila Villachu z okolico, ki naju je več kot lepo presenetil.
Prvi dan sva se čez Korensko sedlo odpeljala proti Villachu in naprej do Ossiacher Seeja oz. Osojskega jezera. Parkirala sva v kraju Annenheim in šla peš do jezera, kjer sva videla turistično ladjico, ki pa je ravno odpeljala in naslednja naj bi prišla šele čez približno dve uri. Da ne bi izgubljala časa, sva se raje z gondolo povzpela na Gerlitzen oz. Osojščico, kjer je pozimi smučišče. Vozovnica res ni poceni, a te več kot očara, kar vidiš na vrhu in že po poti. Ta je strma in ponekod sem kar zadrževala sapo, razgled pa me je vedno bolj navduševal. Odločila sva se, da greva do vrha, kamor se odpelješ s štirisedežnico. Že na vmesni postaji je čutiti razliko v temperaturi, no na vrhu bi mi pa prav prišle rokavice! 🙂 Bilo je le 10 °C pa še oblačno je bilo, tako da se na vse strani ni videlo enako dobro. Vseeno je bil razgled čudovit in osupljiv, vidi se namreč do Klagenfurta oz. Celovca, Worther Seeja oz. Vrbskega jezera, na jugu pa se vidi tudi v Slovenijo, saj se med drugim vidijo npr. Stol, Špik, Triglav..
Na Osojščici sva naredila kakšno uro dolgo krožno pot, ob kateri so postavljene tudi table, kjer piše, kaj vse se vidi v daljavi, nato pa sva se z žičnico vrnila v dolino in se odtalila. 🙂
Odpeljala sva se na drugo stran jezera, do hribčka Landskron, na katerem stoji grad, znan po orlih in opicah. No, živalski vrt z opicami (Affenberg) je pod gradom, zraven je še jezerce in parkirišče. Za dostop z avtom je potrebno plačati 4,2 eur. Na gradu je restavracija in lahko si ogledaš predstavo z orli, vendar so se mi zdeli precej nesrečni tam v kletki, zato se nisva odločila za podporo takšni vrsti turizma. Je pa od tukaj prav tako čudovit razgled, kar je bil zame tudi glavni razlog za obisk.
Bilo je že popodne in odpravila sva se poiskat najin hotel, ki je bil v centru Villacha. Spala sva v Kramer Stadthotelu, manjšem hotelčku, od koder sva nato lahko šla peš do centra. Ta je bil čisto drugačen od mojega zadnjega obiska v začetku januarja, ko je bil božični sejem že mimo, bilo je mrzlo in temno in me ni prepričal, zdaj pa sem mu dala še eno priložnost in bila sem prijetno presenečena. Všeč so mi bile ulice, ki so bile okrašene, saj se je naslednji dan začenjalo njihovo praznovanje Kirchstag, kar je očitno dokaj velika reč, saj je bilo že vse pripravljeno za 7-dnevni festival, v nedeljo dopoldne pa sva potem res videla kar nekaj ljudi, oblečenih v njihove značilne noše.
Po sprehodu po mestu sva postala nekoliko lačna in čeprav sem želela v Avstriji jesti avstrijsko hrano in tipične jedi, sva zavila v grško restavracijo, saj je bilo tam največ gužve, zato sva sklepala, da je hrana dobra. 🙂 In je bila res, le pretežka je bila za moj želodec, tako da sem pol noči preživela na wc-ju.
Naslednji dan sva se odpravila proti Millstäter Seeju in Gmündu, zapis bo na voljo kmalu.