Ker letos nismo mogli niti v Celje na ogled praznične okrasitve, prav tako pa je odpadel Božični Vojnik (oz. je bil zelo okrnjen), sva z Emo okrasili smreko kar v naravi. Za nas, za vse sprehajalce in tudi gozdne živali.
Do ideje sva prišli povsem spontano, ko sva se pogovarjali o tem. Doma smo imeli še okraske izpred nekaj let, ko je Ema kot malčica poslikala lesene kolutke. Uporabili sva akrilne barve, tako da se dobro obdržijo tudi v dežju ali snegu, les pa je itak del narave.
Ko sva smreko krasili, ni bilo snega.
Vrh smreke nama je pomagal upogniti mož, sicer pa je bila ravno prav velika, da sva dosegli vse veje in da sva imeli dovolj okraskov. “Naša” novoletna smrečica stoji tudi na ravno pravem mestu, da pozdravlja in – upam, da – razveseljuje mimoidoče.
Naposled jo je še pobelil sneg. 💖
Nekaj napotkov za okrasitev smrečice v naravi:
- pogovor z otrokom o tem, da bi jo okrasili, zakaj bi jo (in zakaj trenutno ne moremo svobodno potovati in si iti ogledat okrašenih mest po želji)
- lov na ustrezno smreko (to je lahko tudi motivacija za sprehod; priporočam, da je smreka nekje ob sprehajalni poti, kjer je dovolj varno, da med okraševanjem nismo v nevarnosti: strm teren, prometna cesta ipd.)
- izbor ustreznih okraskov (odporni na vremenske pogoje, udarce..)
- skrb, da okraske kasneje tudi odstranimo s smreke.
Tukaj pa je še ena ideja za okraske iz naravnega materiala, za katere pa mora biti dovolj mrzlo.