Potep po Prekmurju in Pomurju

Že dolgo sem si želela raziskati severovzhod Slovenije. Bila sem že v termah v Moravskih Toplicah, a nimam v spominu, da bi kaj dosti hodila po okoliških krajih. Tokrat smo se odločili za 4-dnevni oddih v Moravskih Toplicah, obiskali pa smo Soboško in Bukovniško jezero, Lendavo, Dobrovnik, Terme 3000, Veržej, Ižakovce, Beltince …

Prvi dan smo obiskali mojo sošolko blizu Ptuja, potem pa smo se odpravili proti Murski Soboti in naprej proti Moravskim Toplicam, kjer smo prevzeli ključ od počitniške hiške v počitniškem naselju pri Termah 3000. Po kosilu smo se želeli malo osvežiti, ker je bilo vreme zelo vroče. Raziskat smo šli Soboško jezero.

Jezero in ob njem regijski center Expano se nahajata tik ob avtocesti Maribor-Lendava. Pri jezeru smo pustili avto in se peš odpravili do obale. Ta je travnata in peščena ter nekoliko strma. Voda v jezeru je po dobrem metru že takoj globoka, tako da sta otroka raje čofotala samo v plitvejšem delu in se osvežila. Zanimalo nas je, kaj je še ob jezeru, saj smo od daleč videli nadstreške za piknik in gibalni park. Od tam otrok skoraj nisva mogla spraviti domov, saj sta želela preizkusiti vse postaje, ki jih je več kot (mislim da) 30. Sicer so bolj primerne za malo starejše otroke in odrasle, a jima je bilo vseeno zelo zanimivo.

Pri jezeru se nahajajo tudi otroška igrala, v center Expano pa nismo šli, saj mislim, da bomo od obiska vsi imeli več, kot bosta otroka malo starejša. Okolica je lepa in urejena, le sence ni nič, tako da v vročih poletnih dneh na plaži ni najbolj prijetno.

Drugo jezero, ki smo ga obiskali, je Bukovniško jezero.

Od parkirišča vodi lepo urejena pot do jezera, ki se skozi gozd vije mimo informacijskega centra, sanitarij, nekaj stojnic in okrepčevalnic ter otroškega igrišča in pustolovskega parka do jezera.

Tik pred njim nas pričaka že nekaj energijskih točk, ki so sicer razporejene še drugod po gozdu ob jezeru.

Tam so tudi še ena igrala in miza s klopmi, kjer smo pojedli malico.

Tukaj se nahaja tudi ena od štirih pravljičnih bitij, ki živijo ob jezeru, vila Orhideja. Po fotografiranju z njo smo se povzpeli po stopnicah do jezera.

Desno smo šli še do ribiške koče, kjer nas je pozdravil žabec Jezernik. Vrnili smo se po isti poti in nadaljevali levo od stopnic do mostu ljubezni, kjer ima svoj dom vila Rusalka.

Nadaljevali smo pot skozi gozd in prispeli do Vidovega izvira, kjer živi škrat Blagodejnik.

Napili smo se izvirske vode in se po drugi poti vrnili do izhodišča.

Ob našem obisku je bilo vroče, a ob hoji skozi gozd je bilo občutno hladneje. Kopat se tukaj nismo mogli, saj obala ni primerna za kopanje, pot pa je tudi tako kratka, da so jo male nogice zmogle. Ker smo se fotografirali pri vseh štirih kipih, smo v turistično-informacijskem centru pri parkirišču, kjer smo sicer plačali 2,5 eur za parkirnino, dobili nagrado. Otroka sta izbrala barvice in mini pobarvanko ter sestavljanko. Zelo dobrodošlo za motivacijo majhnih otrok, nagrada pa uporabna. Pohvalno!

Med vožnjo od Toplic do Lendave smo se ustavili pri Plečnikovi cerkvi v Bogojini, opazovali smo štorklje, ravnice, izmenjujoča polja koruze in pšenice ter se navduševali nad traktorji in kombajni. V Strehovcih smo si želeli ogledati Učno pot Sonce in planeti, a je očitno opuščena. V Dobrovniku smo se najedli v gostišču Pr’ Lujzi, kjer smo si privoščili prekmursko kosilo: bučno juho, piščanca z bučnimi semeni, dödöle, ajdovo kašo in gibanico oz. vanilijev sladoled z bučnim oljem.

Med našim kosilom se je pooblačilo in močno je začel pihati veter. Odpeljali smo se proti Lendavi in stolpu Vinarium, ki stoji vrh Dolgovaških Goric, ki so bile na naši poti ene redkih vzpetin. Stolp se tako vidi že od daleč, z njega pa se vidi še dlje. Ob našem obisku je tako močno pihal veter, da sem morala držati še očala, da mi jih ne bi odpihnilo. Kljub vetru je bil razgled čudovit! Taki razgledi me vedno znova očarajo. Na stolp smo se povzpeli z dvigalom in za družinsko vstopnico odšteli 14 evrov. Z njega se vidi v Slovenijo in Avstrijo, na Madžarsko in Hrvaško, saj je meja le streljaj stran. Prav takrat, ko smo bili tam, so imele nastop mažoretke in godba.

Posladkali smo se s kürtošem in vanilijevim sladoledom, a tudi tokrat je bil sladoled iz avtomata, kar me je malo razočaralo.

Ko smo se peljali nazaj proti domu, smo srečali dež, ki smo ga s stolpa dobro videli. Bili smo prepozni za obisk tropskega parka v Dobrovniku, zato smo se odločili za ogled polja sivke v Bakovcih pri Murski Soboti. Polja ni bilo lahko najti, saj je precej skrito in se ga s ceste ne vidi, prav tako pa ni bilo nobenega smerokaza in ker se nahaja sredi ostalih polj in do njega vodi makadamska cesta, tudi ni bilo lahko najti naslova. Skratka, na koncu nam je uspelo in v dežju smo kot edini obiskovalci občudovali sivko v letošnjih zadnjih izdihljajih. Če bomo kdaj v bližini v juniju, se bomo zagotovo vrnili in si to dišeče polje ogledali še enkrat. Dan smo zaključili z večerjo in parkiranjem, saj je bil naslednji dan zadnji dan našega potepa po Prekmurju in Pomurju.

Zjutraj smo torej najprej zapustili počitniško naselje v Moravskih Toplicah in se ponovno odpravili proti Dobrovniku, saj smo se odločili, da bi vseeno radi videli tropski vrt Ocean Orchids. Na poti smo opazovali štorklje ter neskončna polja, na katerih sta se izmenjevali koruza in pšenica.

Za vstopnino v tropskem vrtu smo dali 10 eur, od tega pa smo 5 eur lahko koristili pri nakupu 2 artiklov – Ema si je kupila orhidejo in cvetlični lonček za v svojo sobo. Tak nakup se mi zdi zelo lep za otroka, saj bo imela še dolgo časa spomin na naš dopust, prav tako pa se uči skrbeti za rastlino in obenem soodloča pri tem, kaj bo v njeni sobi.

Skratka, vrt nam je bil všeč, saj smo v njem videli veliko rastlin. Nekaj smo jih prepoznali, npr. bananovec, nekaj pa nam je bilo znanih, ker smo jih recimo (nekoč) imeli doma, a prej nismo vedeli, da gre za tropske rastline. V vrtu nas je presenetil še slap in polno cvetočih rastlin. Res zanimivo za ogled. Naprodaj je tudi ogromno različnih orhidej, žal pa mi je bilo, da ne prodajajo še kakšnih drugih vrst rastlin. Tukaj smo iz prve roke slišali tudi madžarščino, kar je bilo tudi svoje vrste doživetje.

Na poti nazaj smo se na hitro ustavili v čokoladnici Passero, kjer pa si ta dan ni bilo možno ogledati procesa izdelave čokoladnih tablic in pralin, zato smo samo kupili nekaj teh in nadaljevali našo pot proti domu.

Ta je bila precej vijugasta. 🙂 Otroka sta po poti zaspala, zato sva sama izmenično skočila od avta do mlina v Veržeju, ki pa me tudi ni ravno prevzel. Potem smo iskali kakšno dobro gostilno, kjer bi pojedli kosilo, otroka pa sta medtem še vedno spala. Cikcakala sva po različnih krajih ob Muri, ki jim je – če ne drugega – skupno ime, ki se konča na –vci, npr. Bakovci, Beltinci, Ižakovci, Banovci, Boreci … 🙂

Po kosilu v Beltincih smo si šli ogledat še otok ljubezni. Ta je precej lepše urejen kot mlin v Veržeju, ki deluje malo zapuščeno. Tukaj smo se fotografirali in otroka sta se igrala, da sta na podmornici. Ob Muri smo se potem sprehodili mimo nekaj stojnic, okrepčevalnice, prodajalne izdelkov domače obrti in domačih prehrambenih izdelkov. Tam je na ogled tudi prikaz tkanja lanu in büjranja Mure – kot smo kasneje izvedeli, so pred nalivi moški postavljali snope vej, da reka ne bi poplavila in jo tako skušali zajeziti, usmeriti drugam.

Želeli smo se peljati z brodom čez Muro, a je bil zaradi dežja prejšnjo noč vodostaj previsok in brod ni vozil. Prav tako zaradi nedavne poškodbe ni bil na ogled mlin, ki smo ga kasneje nekoliko nižje na Muri opazili tudi sami.

Smo pa namesto tega poklepetali s prijazno gospo, ki je izdelovala in prodajala glinene izdelke in povabila Tineta in Emo, da si iz gline tudi sama izdelata ptička. No, ptička si ravno nista, Ema si je namreč skodelico, Tine pa traktor, kaj pa drugega. :

To je bil naš zadnji postanek, nato pa smo se čisto zares odpravili domov. Imeli smo se lepo, videli in spoznali smo veliko novega in zanimivega.

Če iščeš še kakšno idejo za izlet v severovzhodni del Slovenije, je tukaj še nekaj zapisov naših izletov, ki ti lahko dajo idejo ali dobiš kakšen nasvet iz prve roke:

Komentarji