Že kmalu po Eminem rojstvu sva začela uvajati jutranjo in večerno rutino. To je pomenilo umivanje in preoblačenje v oz. iz pižame, kasneje še umivanje zob, pospravljanje igrač itd. Čeprav naj bi rutina otroku dajala občutek varnosti, verjamem, da mu lahko postane dolgočasna, prav tako pa se začne zavedati, da to zvečer pomeni odhod v posteljo. Tudi takrat, ko bi se on še igral. 🙂
Tako je naš jutranji in večerni čas že nekaj časa precej napet, saj je zvečer tako fajn biti pokonci, zjutraj je pa fajn spati. Razumljivo, ane? 🙂 Meni že, a vseeno je treba vsaj ob približno normalni uri v posteljo in zjutraj je pač treba vstati in biti v vrtcu do zajtrka. Triletnici to ni tako enostavno dopovedati. Sicer sem vesela, da še ni obremenjena z uro, hitenjem, zamujanjem, kot smo odrasli, a to žal še ne pomeni, da zanjo čas ne obstaja.
Prihod Eminega bratca je zadeve še poslabšal. Ja, kljub vsem pripravam, o katerih sem pisala tukaj. Razumem, da si verjetno ni mogla predstavljati, o čem točno ji govorimo in kaj bo to pomenilo zanjo, za vse nas. Hudo mi je, ker je njej hudo in se le počasi privaja novi situaciji. Razmišljala sem, kako bi ji lahko vsaj še malo pomagala in spomnila sem se spodbude v obliki nalepk. To uporablja veliko staršev. Za Emo se mi je zdelo bolje, da ji aktivnost nekoliko prilagodim, tako da ne bo vir nagrajevanja, ampak spodbude, usmeritve k samostojnosti. Kot neka navodila. Pripravila sem ji razpredelnico jutranjih in razpredelnico večernih opravil.
Iz risalnega lista sem izrezala dva podolgovata kosa in ju razdelila na 8 oz. 10 delov. V vsak predel sem narisala simbol, ki je ponazarjal posamezno opravilo (npr. umivanje zob, česanje, wc, oblačenje …). Za to sem najprej uporabila svinčnik, potem pa tanek črn alkoholni flomaster. Razpredelnico sem pobarvala z barvicami, vsak predel drugačne barve. Papir sem prilepila na osnovo iz kartona in ga okrasila s sončkom za jutranja opravila in z luno in zvezdicami za večerna.
Razpredelnico sem na kratko predstavila Emi, ki je takoj pokazala zanimanje.
Ponudila sem ji še kljukice za perilo in oboje namestila v kopalnico. Moj iznajdljivi mož je razpredelnico pritrdil na ročaj omare, da je bila ravno na pravi višini, kljukice pa sva ji dala v skledico.
Aktivnost je ful pritegnila Emino pozornost in na moje presenečenje je večino opravil opravila samostojno! Saj sem vedela, da je marsikaj že sposobna narediti sama, a sem ji nekako vedno pomagala – verjetno bolj, kot bi bilo potrebno. Mogoče se je tudi zato počutila kot majhen otrok in je energijo usmerjala v traparije, namesto da bi jo porabila bolj pametno – pri čemer bi ji seveda morala pomagati midva. Skratka, mislim, da je bilo dobro, da sem ji pripravila tole razpredelnico. Korist imamo vsi – Emo motivira, da sama opravi opravila, ki jim je že kos (pri ostalih ji pomagava), midva pa imava medtem čas, da za spanje ali nov dan pripraviva sebe in Tineta. O tem, kako smo v kopalnici uredili kotiček, kjer se Ema lahko samostojno umiva in ureja, pa v eni od prihodnjih objav. 😉