Odkar sva starša, imava za naju zelo omejen čas. Temu primerno praznujeva tudi obletnice. Pred rojstvom drugega otroka nama je še uspelo pobegniti za cel romantični vikend, zdaj pa se je to skrčilo na nekaj romantičnih ur. 🙂 Tokrat sva jo mahnila v Maribor – posebno mesto, ki ima posebno mesto tudi v mojem srcu.
Namesto daril raje preživim nekaj časa samo z možem. Da nisva “samo doma”, raje kam greva. V nekaj urah niti ne moreš kam daleč, a sva se vseeno imela zelo lepo. Šla sva v mesto, na katero naju veže ogromno spominov – Maribor. Tja sem rada zahajala že v otroštvu, a tokrat sva obiskala le kotičke, ki so “najini”. Najprej sva si kot v dobri hstarih študentskih časih privoščila kosilo v kitajski restavraciji Zlata srna (le da tokrat ne na bone :D). Miza, za katero sva po navadi sedela, je bila prosta in naju je čakala. 🙂 Na koncu pa sem namesto običajnega riževega vina, ki ga ponavadi pustim, dobila fortune cookie, wiii! 🙂 To se je zgodilo prvič in ful sem se razveselila, haha. 😀
Potem sva se zapeljala čez Koroški most proti najinemu nekdanjemu bivališču – študentskim domovom. Zdaj so prenovljeni in čisto drugačni, v najinem spominu pa so še stari, zguljeni zidovi zamolkle barve, drugačen vhod brez dvigala, večji prostor smetiš kante in za parkiranje avtomobilov, ki ga zdaj krasi nova kolesarnica. Videla sva tudi staro, zdaj prenovljeno restavracijo, v kateri sva večkrat jedla. Oh, ja, lepo je bilo. 🙂 Tam nisem spoznala le moža, ampak tudi dobre prijatelje. To je bil zagotovo en zelo poseben čas mojega življenja in vesela in hvaležna sem, da sem ga doživela.
No, tu me je več kot očitno prevzela nostalgija, želela pa sem užiti Maribor v enem mahu, v enem popoldnevu, ki to niti ni bil v celoti, ampak je bil strnjen v nekaj ur. Najprej mi je na misel prišla Piramida, od koder se ponuja čudovit pogled na mesto in tudi na ta hribček me vežejo zanimivi spomini. A sva se odločila za drug podvig – povzpela sva se po 162 stopnicah zvonika cerkve sv. Janeza Krstnika na Slomškovem trgu. Vstopnine ni, so pa zaželeni prostovoljni prispevki. Zvonik je odprt od maja do oktobra med 10. in 12. ter med 16. in 19. uro. Pot po stopnicah vodi mimo štirih ogromnih zvonov, ki zvonijo vsakih 15 minut (in ni najbolje biti tam ravno, ko zvonijo :)), na vrhu pa nas pričaka mini muzej – stanovanje čuvaja, ki je tu živel in vsakih 15 minut naredil obhod okoli zvonika, od koder je imel pregled nad celotnim mestom in okolico. Karkoli sumljivega je sporočal mestni hiši. Muzej je zanimiv, navedenih je tudi veliko zgodovinskih podatkov, najbolj osupljiv pa je pogled z zvonika. Okoli in okoli je zgrajen balkon, od koder lahko vidimo ves Maribor in okoliško pokrajino. Res sem imela občutek, da sem objela vse mesto. Tudi vreme se je malo popravilo in videlo se je kar daleč naokoli, vsekakor toliko, da sem z mestnim utripom napolnila svoje baterije. 🙂
Zadnja in obvezna postojanka najinega romatičnega pobega v Maribor pa je bila seveda Lastovka. 🙂 To je znana mariborska prodajalna sladoleda, ki je za naju najboljši. Spomnim se, kako sva enkrat v dežju s sladoledom v roki tekla nazaj proti študentu, a sva ugotovila, da nama tek čisto nič ne pomaga in je vseeno, če normalno hodiva. Bila sva mokra do kože, sladoled pa se je izredno hitro spreminjal v tekoče stanje. 🙂 No, ampak če ne bi bilo tako, bi bil to pač le še en sladoled izmed mnogih in se tega danes ne bi spominjala, tako pa je to dragocen spomin najinih začetkov, ki se mu danes nasmejeva. 🙂
Sicer pa Maribor ponuja še veliko drugih restavracij, slaščičarn, zelenih površin, trgovinic in drugih kotičkov, ki se jih splača obiskati, sploh če v mestu še nismo bili. Moji najljubši so še:
- mestni park z igriščem za otroke in akvarijem, tremi ribniki in restavracijo
- Piramida – znamenje na hribčku nad parkom, do katerega vodi vijugasta enostavna pot med vinogradi
- Kalvarija – cerkvica na hribčku nad severnim delom mesta, do katere vodi ogromno stopnic z začetkom na Vrbanski ulici
- čajnica Čajek z bogato izbiro čajev in najboljšo tortico
- Ilich – znana slaščičarna
- Štuk – prireditveni prostor in kafič pri študentskih domovih na Gosposvetski, kjer smo preživeli marsikateri torek 🙂
- Artur, Trust in Kaos – kafiči in restavracije ter prostor za žurke nasproti Štuka
- Poštna ulica – povezuje Slomškov in Rotovški trg, na njen pa je polno restavracij in lokalčkov
- Slomškov trg – tu se nahajajo Pošta Slovenije, Univerza v Mariboru, univerzitetna knjižnica, gledališče in cerkev sv. Janeza Krstnika; tu je tudi dober prostor za parkiranje, če želimo dostopati do središča mesta
- strogi center – par uličic, ki so zaprte za promet, so pa polne restavracij, trgovin in zadnje čase vedno več posebnih majhnih trgovinic
- Glavni most – tisti rdeči most, ki je še ena lepa razgledna točka, ki ponuja pogled na mesto in Lent
- Lent – vije se vzdolž Drave od novejše Studenške brvi do Vodnega stolpa oz. Titovega mostu
- Titov most – most, po katerem smo se, ko sem bila majhna, vedno pripeljali v Maribor in od koder sem najprej lahko videla Lent in Piramido in občutila tisti topli, znani občutek domačnosti.
Tukaj pa sta še dve lepi in zanimivi slovenski mesti, ki sta lahko dobra ideja za izlet v dvoje ali z otroki: Ptuj in Slovenska Bistrica.