Spet je bil lep, topel dan, ki smo ga preživeli na prostem. Po kosilu sem otrokom prinesla slike, ki smo jih ustvarili prejšnji teden, ko smo slikali z razpršilko in travniškimi čopiči. To je bila naša osnova – osnova za naš skupni projekt, ki smo ga poimenovali Morje.
Prinesla sem jim barvni papir in voščenke, svinčnike in flomastre. Za začetek sem jim izrezala nekaj ribic, na katere so pač risali. In ker tako “pač risanje” ne vodi prav daleč, smo se začeli pogovarjati, kaj sploh imajo ribe na telesu.
In bolj ko smo ugotavljali, kakšne so plavuti, rep, luske, oči, usta rib, bolj zanimivi in podrobni predstavniki morja so nastajali.
Skočila sem po enciklopedijo živali, v kateri smo si morske živali še ogledali. Najprej sem se spomnila, da bi jih seveda na internetu. Ampak tako bi bili spet pred ekrani. Knjigo sem pa lahko prinesla kar dol, v naš atelje na prostem.
Otroci so z zanimanjem opazovali nenavadne živali, ki živijo v morjih in oceanih. Mlajša dva sta še vedno dokaj po svoje barvala liste in skušala izrezati morske živali.
Starejšo pa je očaral tale skat. Natančno sva si ga ogledali, potem pa je po opazovanju naredila svojega.
Ko so bile živalice končane, smo se lotili lepljenja na našo vijolično podlago od prejšnjič. Barva je bila zdaj precej manj izrazita kot, ko je bila sveže nanesena. In prav nikogar ni motilo, da morje ni bilo modro. Super, ane? 🙂
Pripravljalo se je k nevihti, zato je začelo pihati in papir smo raje obtežili, da nam ga ne bi odpihnilo. Ane, kako kamni dobro zraven pašejo?
Na koncu so ponovno vzeli v roke risala in z njimi narisali, kar je še manjkalo v našem morju: alge, morsko travo, kamne, školjke …
Prav ponosna sem na vse tri, ker so tako lepo ustvarjali, predvsem pa sodelovali! Res je bil to naš pravi skupni projekt, saj so se morali dogovoriti, kje bo kdo kaj nalepil, narisal, dorisal.
Takole je zgledal naš končni izdelek – skupni projekt Morje. Kakšen se vam zdi? 🙂
Upam, da ste dobili kakšno idejo za ustvarjanje z mulčki tudi vi. Bom zelo vesela, če boste svoje izdelke delili z mano. 😉