Začetek obiskovanja vrtca bo za vso družino velika sprememba. Ravno ob spremembah pa ima prav pomen rutine še večjo težo.
Vsakdan vseh družinskih članov se bo z obiskovanjem vrtca ne le spremenil, ampak na začetku postavil na glavo. Treba se bo navaditi na nov urnik, nov način dela in prilagoditi tudi našo dnevno rutino. Otroci so si seveda zelo različni in eni vstajajo že zelo zgodaj, moja hči pa je recimo prava zaspanka, hehe. 🙂 Vsekakor jutra ne bodo več tako sproščena, kot so morda bila do zdaj, ampak bo treba vzpostaviti nek sistem, ki se ga bodo držali vsi vpleteni, da bomo pravočasno tam, kjer moramo biti – v vrtcu ali v službi.
Pri nas je to zgledalo tako, da je bilo treba Emo začeti zbujati ob določeni uri, saj bi sama sicer spala še kar nekaj časa (razen čez vikend, se razume :D). Mož je šel v službo, jaz pa sem kmalu za njim vstala, da sem se uredila in pripravila vse potrebno za otroka, nato pa sem počasi in nežno začela zbujati tudi hčerko. Ker je res zaspanka, je bil to cel podvig in ker sem vedela, da nama bo vzelo kar nekaj časa, sem jo morala začeti zbujati že precej pred odhodom od doma. Če bi se na hitro zbudila in pustila urediti, bi lahko spala dlje. 😉 A ji tega nisem mogla dopovedati. 🙂
Nekaj časa sem jo zbujala s petjem, potem sem jo vzela v naročje, jo napol spečo odnesla v kopalnico, kjer sem sedla na rob banje in med crkljanjem se je počasi zbudila. Ko je še malo popila, je še lažje prišla k sebi. Nato sva slekli pižamo, šla je na kahlico, potem sem jo dala na previjalno, kjer sva opravili jutranjo higieno in se oblekli. Včasih je še izbrala igračko za s sabo in odpravili sva se proti izhodu. Če je bila tašča doma, je obvezno pozdravila še njo, če je ni bilo, pa je morala obvezno preveriti, če je res ni doma. 🙂
Potem sva se odpeljali, med vožnjo sva zapeli kakšno pesmico ali se pač pogovarjali karkoli je naneslo. Od avta do vrtca sva se držali za roko, v garderobi sem se ji pomagala preobuti, potem pa sem jo vzela v naročje in skupaj sva čisto potiho zapeli pesmico, stisnjeni z lički skupaj. Pospremila sem jo do vrat, ji dala še enega lubčka, nato pa sem jo predala vzgojiteljici. Ves čas sem skušala biti pozitivna in jo navduševati nad dejstvom, da jo že čakajo vzgojiteljica in sošolci. Pomahala sem ji, nato pa še enkrat, ko sem šla mimo okna igralnice. To je bil zaključek najine jutranje rutine.
Zdaj, pri dobrih treh letih, stvar v grobem poteka enako, je pa nekaj sprememb, saj določene fore niso več delovale. Npr. zbujanje v mojem naročju ji ni bilo več všeč, ampak me je celo podila stran, da bi lahko še spala! 🙂 Zato sem se morala izmisliti nekaj novega in to je bila oživitev njenih pliškotov. Ko je prišla k sebi, je šla peš do kopalnice, kjer sva se uredili in oblekli, zadnje čase pa doma zajtrkuje, tako da najprej opraviva še to. Zajtrk pojeva skupaj, večinoma takrat prideta jest tudi naša mačkona, tako da Ema hrano nasuje njima, jaz pa jo pripravim za naju.
Nato se greva oblečt in zdaj si seveda gospodična že izmišljuje, kaj bo oblekla in kaj ne, tako da moram biti tukaj kar stroga in ji omejiti izbor, sicer lahko vse skupaj traja kar dolgo. Včasih želi še, da ji naredim kitke, drugič ne pusti niti ene špangice. 🙂 Skratka, končno se odpraviva od doma, pozdraviva babico, če je doma, nato pa se odpeljeva do vrtca. Skupaj greva v garderobo, kjer sedem poleg nje na klop in včasih ji pomagam preobuti nogice iz čevljev v copate, včasih to stori sama. Vprašam jo, če grem lahko z njo do vrat, kjer pokleknem, da se še malo objameva, si dava lubčka (in ona še dojenčku v mojem trebuhu), nato me obvezno vpraša, kdaj pridem ponjo in ko se vse zmeniva, jo vzame vzgojiteljica, ki je vedno nasmejana in vesela prav vsakega otroka, nato mi še pomaha in večinoma je z mislimi že pri sovrstnikih.
Včasih ima slabši dan (ali jaz :)) in ne poteka vse tako gladko, ampak prav zaradi rutine, ki jo načrtno ohranjam, je vse skupaj precej lažje:
- z otročkom imejta vedno enak način zbujanja in vstajanja
- temu naj vedno znova sledijo iste aktivnosti (recimo najprej lulanje, potem oblačenje in nato umivanje zob)
- tudi odhod od doma naj bo vedno enak (recimo pozdrav drugih družinskih članov, ali pa naj vedno otrok zaklene vrata, naj gre vedno mamica zadnja iz hiše, naj otrok odklene vrata avtomobila …)
- rutina naj se nadaljuje tudi med vožnjo, sploh če je daljša, in po prihodu v vrtec (naj se otrok preobuje sam, naj vam da določeno število poljubčkov, skupaj zapojta pesmico, si pomahajta ali kaj povejta na uho …).
Že čisto rutinsko ti pošiljam lep pozdrav! 😉
Deja